Iran, 3. del: Zgodbe religije

Preberi še:
1. del (Zgodbe ljudi)
2. del (Zgodbe kamnov in kulture)

Možje v črnem. Navajen na pisane obleke Indije in Bolivije sem bil kar malo presenečen, ko sem zagledal množice ljudi v monotonih črnih oblačilih. Ampak prišel sem ravno na desti dan meseca muharama, ko šiiti praznujejo ašuro. Gre za praznik spomina na mučeništvo imama Husseina, vnuka preroka Mohameda, ki je umrl v bitki pri Karbali. Seveda so se vsi žalujoči odeli v črno, čeprav sem kasneje videl, da večina žensk tako ali tako nima posebej barvite garderobe.

Praznovanje sem spremljal v Kashanu, mestu na robu puščave Maranjab. 

Možakar, ki mi je prvi začel pripovedovati o prazniku in imamu Hosseiniju. V roki drži hrano, ki so jo na ulici delili zastonj - tudi jaz sem jo dobil. Kasneje mi je o imamu razlagalo še toliko ljudi, da sem se teh zgodb res naveličal. Kashan.

Nekateri so se raje zadrževali v senci, kar je glede na temperaturo (okorg 30°C) in črna oblačila pametna odločitev. 

Tujcu, ki ne razume perzijskega jezika, se to dogajanje lahko zdi bolj demonstracija kot praznovanje. Na srečo sem spoznal neko mlado dekle, ki mi je sproti razlagala, kaj se dogaja. No, vsaj toliko, da sem razumel bistvo.

Verige, s katerimi so se tolkli po hrbtu, kot simbol mučeništva.

Rajanje so spremljali bobni, petje in vzkliki.

Otroke so dvignili visoko v zrak, da so lahko v gneči spremljali dogajanje.

Takole je "sovražnik" na konju preganjal množico, ki se je občasno pognala v beg.

Šotor v plamenih, simbol požiga Husseinovega tabora v bitki pri Karbali.

Suniti in šiiti

Islam ima dve glavni ločini, prevladujoče sunite ter šiite, ki predstavljajo okrog 15% vseh muslimanov. Države z večinskim deležom šiitov so Iran, Irak, Azerbajdžan in Bahrain. Veliko jih je tudi v Jemnu in Libanonu. Glavna razlika med njima je bila sprva v vprašanju nasledstva Mohameda, kasneje so se razlike pojavile še v teologiji in pravu, danes pa so vse to razlogi (ali izgovori) za politične napetosti (npr. Savdska Arabija - Jemen).

Ženske pred stranskim vhodom v svetišče Hilal ibn Ali v Aranu, kraju zraven Kashana.

Čeprav v Iranu za ženske ne veljajo tako stroge omejitve kot npr. v Savdski Arabiji, še vedno kdaj dobiš občutek, da jih imajo za drugorazredne ljudi.

Rdeče obarvana voda, ki ponazarja kri oz. krvava dejanja bitke pri Karbali.

Svetišče Hilal ibn Ali, Aran.

V svetišču so se predstavljale razne skupine (mislim, da različne četrti mesta) z zastavami, govori, petjem in trkanjem po prsih.

Branje Korana v svetišču.

Ašura sicer poteka na desti dan muharama, toda praznovanja potekajo še nekaj dni zatem. Tule se je zavleklo pozno v noč. Masjed-e Shah, Isfahan.

Čas za molitev. Masjed-e Vakil, Širaz.

V najlepše svetišče v Širazu mi niso pustili vstopiti s fotoparatom, zato sem lahko naredil le nekaj fotk s telefonom. Shah-e Cheragh, Širaz.

Večina mladih deklet še vedno nosi črne obleke. Si-o-Seh Pol, Isfahan.

Eram Boulevard, Širaz.

Panzdah-e Khordad, Teheran.

Molitev. Masjed-e Jameh, Isfahan.

Pohodi različnih skupin žalujočih vernikov po ulicah bazarja v Isfahanu.

Čaj na vsakem koraku. Bazaar, Isfahan.

Ob ganljivih govorih, najbrž o trpljenju Imama Hosseinija in njegove družine, so jokali tudi starejši možakarji.