Iran, 2. del: Zgodbe kamnov in kulture

Preberi še:
1. del (Zgodbe ljudi)
3. del (Zgodbe religije)

Jutro v Širazu.

Ko razmišljam o Orientu, se mi velikokrat pojavi podoba mošeje v zlatorumenem puščavskem jutru - nekako takšna kot na zgornji sliki. Ampak Orient je pojem, ki lahko zajema vzhodne dežele vse od Izraela pa do Kitajske. Četudi je velik del tega sveta muslimanski, je arhitektura različna. V Istanbulu sem videl drugačne mošeje kot v Kalkuti, v Iranu drugačne kot v New Delhiju. Perzijski stil je samosvoj, še posebej izstopajo pročelja, ki nekoliko spominjajo na satovja ali skupke kapnikov. Obiskal sem tudi nekaj palač, a sem se hitro naveličal njihovega kiča.

Roza mošeja (Masjed-e Nasir-al-Molk), Širaz.

Masjed-e Vakil, Širaz.

Masjed-e Nasir-al-Molk, Širaz.

Masjed-e Jameh, Isfahan.

Masjed-e Vakil, Širaz.

Khan-e Boroujerdi, Kashan.

Masjed-e Agha Bozorg, Kashan.

Masjed-e Agha Bozorg, Kashan.

Masjed-e Shah, Isfahan.

Masjed-e Sheikh Loftollah, Isfahan.

Bazarji so glavna nakupovališča, a počasi izgubljajo promet zaradi supermarketov in modernih nakupovalnih centrov. Vseeno se je lepo sprehoditi skoznje in opazovati dogajanje. V primerjavi s Turčijo so mi bili tu bolj všeč, saj prodajalci niso tako agresivni in imaš malo več miru. Včasih sem bil že precej utrujen, ko sem se izgubljal po teh labirintih malih prodajaln, nakar mi je v Širazu uspelo odkriti najboljšo kavarno sredi nekdanjega karavanseraja. To so tisti trenutki, ko življenje naeknrat postane lepše le s skodelico kapučina (čeprav nisem kavni navdušenec). V velikem bazarju v Teheranu pa sem šel mimo vsaj 200 trgovin z ženskim spodnjim perilom in večernimi oblekami. Sprašujem se le, kdaj se dekleta tako oblečejo, saj so na ulici pretežno v črnem ...

Še beseda o denarju. V državi je trenutno gospodarska kriza in na ulici lahko za 1€ dobiš 190.000 rialov, medtem ko je uradna (bančna) menjava 50.000 rialov. Za domačine je to sicer slabo, za turiste pa odlično. Glede na to, da bankomati in bančne kartice za tujce tam ne delujejo, je menjava denarja na ulici daleč najboljša možnost. Vožnja z metrojem v glavnem mestu tako stane 5 centov, mestni avtobus 5 centov, taksi v mestu 10 centov/km (izven mesta pa še manj - taksi v Perzepolis in nazaj, kar znaša 120 kilometrov, me je stal dobrih 5 evrov), skupna ležišča v hostlu od 2.5 do 4 evre na noč, VIP avtobus iz Širaza v Teheran (930 km, 14 ur) pa 4 evre.


Bazar v Isfahanu. 

Bazar v Širazu.

Povsod čaj.

Najboljša kavarna nekje sredi bazarja v Širazu.

Grand Bazaar, Teheran.

Promet je kaotičen in seveda včasih pride tudi do nesreče.

Enega najlepših večerov sem preživel v Hafisovem mavzoleju. Grob največjega perzijskega pesnika je ena izmed najbolj popularnih destinacij v Širazu - predvsem za domače turiste. Ljudje se zbirajo tudi še pozno v noč, delajo selfije in berejo njegovo poezijo. Tukaj je bilo občutiti nek poseben mir, tako da s težkim srcem zapustiš ta kraj.

Aramgah-e Hafez (Hafisov mavzolej), Širaz.

Aramgah-e Hafez (Hafisov mavzolej), Širaz.

Aramgah-e Hafez (Hafisov mavzolej), Širaz.

Iranci so pravi gurmani. Hrana je vrhunska, vse od ovčjih kebabov do kameljega mesa v obari z jajčevcem. Osnova so seveda riž, nan (tanek kruh) in dugh (napitek iz jogurta in vode), a to so le obvezne priloge. Hrana naj bi bila sicer najboljša doma, a ponekod v restavracijah imajo odličen ambient z lepo arhitekturo, blazinami za sedenje in dimom od kajenja vodnih pip.

Abbasi Teahouse and Restaurant, Kashan.

Khoresh bademjan (obara z jajčevcem) s kameljim mesom. Abbasi Teahouse and Restaurant, Kashan.

Restavracija Khayyam, Teheran.

Pravi kebab nekje v Isfahanu.

Svež kruh (nan), Kashan.

Armenci imajo v Isfahanu svojo četrt (Nova Julfa), kjer že 400 let ohranjajo svojo vero in jezik. Katedrala Vank, Isfahan.

Perzepolis ob sončnem zahodu.

Perzepolis.

Blatne hiše v Kashanu.

Pol-e Khaju, Isfahan.

Melal-e Mottahed, Teheran.

Hammam-e Sultan Mir Ahmad, Kashan.

Khan-e Tabatabei, Kashan.

Golestan Palace, Teheran.

Streha kopališča Hammam-e Sultan Mir Ahmad, Kashan.

Khan-e Abbasian, Kashan.

Vojaki ob vhodu na metro, Teheran. Povsod v državi sem se počutil popolnoma varno, le ob prihodu v glavno mesto sem se začudil obsežnemu nadzoru vojske in policije, saj tega v ostalih mestih ni bilo.
  
Gužva na metroju, Teheran.

Nekje sredi države :)

Pogled z gore Sofeh na celoten Isfahan. Gora je visoka 2257 m, a že samo mesto leži na približno 1600 metrih, tako da ni potrebno premagati velike višinske razlike, da prideš na vrh.

Jutranja rekreacija in molitev. Vrh gore Sofeh.

Komentarji

Priljubljene objave