Dovška baba

Na vrhu Dovške babe (1891 m). 

Vsake toliko časa ponovno spoznam, da ni vedno potrebno plezati po skalah, da je pot zanimiva. Že jutranji sprehod na malo nižji vrh z malo višjega izhodišča je lahko čudovit, še posebej v dobri družbi. In seveda ob lepem vremenu ter barviti jesenski pokrajini. 

Hodila sva malo prehitro, tako da sva se za nekaj časa ustavila pri pastirski koči na planini Dovška Rožca.

Kratek greben, ki vodi proti vrhu.

Vedno čakam na trenutek, ko se izbolikujeta plasti modre in vijolične na obzorju.

Foto: Tea Osterc.

Krasen jesenski gozd, zavit v meglice.

Jaaaa, čaaaaj!

Čakajoča na sončni vzhod.

Dramatično!

Pogled proti Julijcem. Od leve proti desni se dvigujejo Rjavina, Triglav, Stenar, Škrlatica, Špik in Mangart. No, pa še kakšen vrh vmes ;)

Nekaj sadja in najboljši bovški ovčji sir.

Še zadnji pogled proti planini Dovška Rožca in spust nazaj do izhodišča v Ravnah.