Odpri mi oči srca

Pogled proti Zgornjesavski dolini in Julijcem v ozadju. Desno rahlo osvetljeni Vajnež. Danes  ni samo tukajšnji časovni dan. Sedanji čas, ta trenutek, je kakor točka v vesolju. Nima velikosti. Če ga lahko dojamemo s prisotnostjo duha, preden nam spet uide, je v igri nekaj višjega od zgolj časovnega. Kot strela prileti večnost, le-ta pa ni samo v nedogled razvlečen čas, ampak je nekaj popolnoma drugega in je na višji ravni od časovnosti.*  Včasih, izjemno redko, se mi zgodi, da nek trenutek preraste v večnost. Zakaj in kdaj do tega pride, je predmet obširnejšega pisanja - morda se ga kdaj lotim -, danes pa naj to misel spremlja zgolj nekaj fotografij zgodnjejutranjega vzpona na prvaka Karavank. Fotografska oprema: Fujifilm X-T4 Viltrox 13 mm f/1.4 Fujinon 16-80 mm f/4 Obdelava: Capture One, na podlagi simulacije Provia. Nedaleč od vrha. Zgornjesavska dolina in Julijske Alpe. Triglavsko pogorje. Na vrhu, čakajoč na sončni vzhod. Veriga Karavank proti severozahodu.   Del pogorja Martuljšk