Uzbekistan, 1. del: navruz

Preberi še: 


Bližnji vzhod, srednji vzhod, orient, osrednja Azija ... besede, ki zvenijo znano, pa vendar niso prav dobro geografsko definirane. Članstvo držav, ki spadajo v te regije, se je venomer spreminjalo. Različni narodi si ta področja še zdaj tolmačijo različno, a Uzbekistan pri vseh spada pod Centralno Azijo. Prav tako kot definicije pa so se v tukajšnji bogati zgodovini mešale kulture - perzijska, grška, arabska, turška, mongolska, ruska - in njihovi običaji so se prenašali ter preoblikovali za naslednje rodove. Čeprav je ta del sveta pretežno muslimanski, se vse od kavkaških dežel do Afganistana in severno do Kazahstana praznuje navruz - perzijsko novo leto, ki izhaja še iz stare iranske vere preroka Zaratustre, zoroastrizma. Navruz je prvi dan prvega meseca perzijskega koledarja, ki se prične s spomladanskim enakonočjem, začetkom pomladi. Mikalo me je, da bi se v tem času zapeljal nekam izven mesta in poiskal tekmo kupkarija, kjer se dve ekipi igralcev na konjih borita za obglavljeno kozo, a sem raje prisostvoval festivalu v Samarkandu. 


   





Navruz v Samarkandu bi lahko opisal kot Ribniški semenj, le veliko večji, barvitejši ter z več plesa. Tolkala, trobila in brenkala so na vseh koncih spremljala poskočne fante, dekleta, otroke in starke, medtem ko so obiskovalci čakali na porcijo plova ter športno-kulturno-vojaško parado. Uzbeki so zelo ponosni na športnike borilnih veščin, še posebej boksarje, ki so na olimpijskih igrah v Rio osvojili sedem odličij, od tega tri z zlatim leskom. 




Takole se kuha plov, najbolj prilubljena jed v deželi. V osnovi gre za rižoto z nekaj zelenjave, rozinami, mesom (govejim, ovčjim ali konjskim) ter kakšnim prepeličjim jajcem.


   







  


Večina dogajanja se je odvijala v novejšem delu mesta v univerzitetnem Boulevard Parku, nekaj pa tudi v nekakšnem gledališču na prostem ter na glavnem odru pred mestno dramo, kjer so nastopali pop zvezdniki, ki so jih s plesom spremljale tamkajšnje študentke. Seveda so peli na playback, vse skupaj pa je spominjalo na kakšne pevsko-plesne vložke bollywoodskih filmov.









Zdaj, ko sem že nekaj tednov doma, kar malo pogrešam tole srednjeazijsko pisanost ... Še dobro, da je prišla pomlad in nam bo vsaj narava ponudila nekaj barv 😉

Komentarji

Priljubljene objave