Vstanem in grem

Vstanem in grem. Ponavadi samo zato, da se zmigam, zganem, nekam odpravim. Največkrat nekam, kjer je zanimivo. Navadno je to daleč stran ali pa med skalami in nebom. Vse manjkrat pa prihajam bližje sebi, le redko se poglabljam vase, ne vzamem si tistih nekaj trenutkov popolne tišine, ki jih človek potrebuje, da se umiri in ponovno poveže s samim seboj, da začuti svojega duha. Vem, moj duh je vedno bil svobodnjaški, a ko ga ukrotim, sva lahko res močna naveza. Še posebej, če sem povezan s svojim velikim Šefom. Ja, z Njim, z Najsvetejšim. Ampak to se zadnje čase bolj poredkoma dogaja. Morda mi zato še posebej dobro dene vsakič, ko sem na slavljenju z Abendom. Še sreča, da me vedno povabijo, da jih fotografiram, da imam motivacijo, da vstanem in grem. Četudi sem takrat bolj pozoren na delo ter bolj občudujem svetlobo in zvočno sliko kot pa vsebino. 

Pričujoča galerija zajema utrinke z zadnjih treh slavljenj. Če ti ni pretežko, vstani in pojdi na naslednjega še ti.

Cerkev Kristusovega učlovečenja, Dravlje

  

Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica

   

  

Športna dvorana OŠ Alojzija Šuštarja, Šentvid