Rodica

Proti vrhu Rodice (1966 m).

Včasih ne gre vse po načrtu. Nekako sem mislil, da bova z Vidom na vrhu Šije ob sončnem vzhodu. On po nočnem snemanju ob Bohinjskem jezeru, jaz po nekajurnem spancu na voznikovem sedežu na isti lokaciji. Pa se je izkazalo, da sem se zakalkuliral v računanju ure odhoda ter da z avtom zaradi snega na gozdni cesti nisva prišla do izhodišča. Vmes sva še spremenila pot in se priključila precejšnjemu številu turnih smučarjev, ki so se vzpenjali na Rodico. Navzgor sva se kar namučila, še posebej v zgornjem delu, kjer je sonce že zmehčalo sneg in sva se malo bolj udirala. Navzdol je šlo mnogo hitreje: tek in drsanje po riti. Vid je moral nato domov, jaz sem jo pa mahnil še na Vogel k svojim smučarskim prijateljem iz Sodražice. Naslednji dan je tudi prinesel smučanje na Voglu, za konec pa še spust izpod Šije čez planino Suha v Ribčev Laz - po skoraj isti poti, kot sva jo prejšnji dan z Vidom prehodila.

Planina Suha.

Srečala sva kar veliko turnih smučarjev ...

... a le midva sva bila brez smuči.

Kdo ve, katera gora je to?

Cel čas je bila pred nami tale čudovita mavrica.

Oh, te bele širjave ...

 

Tik pod vrhom s Triglavom v ozadju.

Na vrhu Rodice.

Bohinjsko jezero.

Še nekaj zadnjih korakov do vrha, potem uživanje v smučanju navzdol.

Pomaranča je še vedno najboljše sadje za v hribe 😁 Foto: Vid Planinc.

Ker ni šlo drugače, sva smučala po riti.

Proti koncu drugega dneva: spust izpod vrha smučišča. Najvišji vrh v ozadju je Rodica.

Smučanje skozi gozd. Tu je bilo super, malo višje pa čisto preveč ledeno za kakšne posebne užitke.

Naj bo dovolj za en vikend.

Bohinjsko jezero.