Jack fucking shit

Tale preplet misli bo v znamenju naslednjega kvarteta: bas (David Wong), bariton (Alan Watts), tenor (Kabir Sahib) in kvariton (Žiga Lovšin). Ker je kvariton vodilna linija, bo sestavek pisan v prvi osebi ednine.

Kaj bi rad v počel v življenju?

Do the math: How much of your time is spent consuming things other people made (TV, music, video games, websites) versus making your own? Only one of those adds to your value as a human being. (Wong)

Najprej se moram vprašati, ali sem pripravljen kaj storiti. Ali sem za akcijo ali sem za ležanje na kavču? Kaj je tisto, kar me zanima, tisto, kar bi rad počel? Vse preveč sem vezan na dejanja drugih, na sprejemanje informacij brez kakršnega koli občutka dolžnosti za vračilo odgovora. Vse vsrkavam, ničesar pa ne dam iz sebe. Spoznal sem ogromno zanimivih stvari, z vsemi bi se ukvarjal! Ampak ... ali sem sploh že kaj naredil? Ne veliko.
Ker nisem tak, da bi krivil druge, sem kajpak moral samega sebe. Če pomislim, da sem šel študirati zato, da bom dobil dobro in zagotovljeno službo ...

If you say that getting the money is the most important thing, you will spend your life completely wasting your time. You’ll be doing things you don’t like doing in order to go on living, that is to go on doing things you don’t like doing, which is stupid. (Watts)

Hja, ni bil daleč od resnice. Lahko pa bi zato krivil sistem, politiko, šolstvo, ekonomijo. Pa vendar se mi zdi, da je moje življenje odraz mojih odločitev, ne okolja, v katerega sem bil vržen. Okolje je resda močan nasprotnik, ampak ga je možno premagati. Problem je, ker se večina ravna po istem vzorcu, po tistem, kar spozna v danem času in prostoru: najprej bom šel v šolo, nato na faks, nato v službo in ko bom imel nekaj denarja, si bom zgradil hišo, kupil avto in imel družino. Ali skrajšano: A > B > C > Č > D > E. Hodim po isti poti kot večina tistih, ki pešači sočasno z menoj.

See what we are doing, is we’re bringing up children and educating them to live the same sort of lives we are living. In order that they may justify themselves and find satisfaction in life by bringing up their children to bring up their children to do the same thing, so it’s all retch, and no vomit, it never gets there. (Watts)

Toliko o ciklanju. Vsi pred menoj, jaz, vsi z menoj, vsi za menoj. 


Sam se odloči.
Zase moraš videti in vedeti,
za časa življenja.
Najdi svoj prostor pod soncem.
Ko boš mrtev, ne boš potreboval doma.
Bitje, kaj ne vidiš priložnosti zase?
Na koncu ne bo nihče in nič tvoje.

Kabir pravi ...
Zahtevna stvar je - to kolo časa.

Sam se odloči. Zdi se mi, da se zaštrika pri realizaciji odločitev. Že davno tega sem se odločil, da bom najboljši nogometaš na svetu. In? Kje sem zdaj? Še kar dobro igram futsal, ampak sem daleč od najboljšega. Dejansko nikdar nisem verjel, da bi mi lahko uspelo, nikdar nisem pustil vsega in rekel: "Zdaj pa grem in storim tako!" Nisem imel poguma. Bal sem se, da mi bo spodletelo. In ko bi mi spodletelo, bi se najbrž vsi iz mene norčevali ali pa me celo pomilovali. Kaj bi počel potem, ko mi je spodletelo že tu? Bi imel dovolj samozavesti, da bi poskusil še enkrat? Ali da bi poskusil kaj drugega? Kaj pa, če ...?

Sprva velikokrat pristaneš na hrbtu in to lahko boli.


Vse preveč nesmiselnih vprašanj! Pojdi in stori tisto, za kar ti srce pravi, da je prav!

Sredi trga je na prašnih tleh ležal diamant.
Nešteto hitečih neumnežev
je brzelo po svojih opravkih,
vzel pa ga je tisti, ki se je sklonil in preveril,
ali je pravi.

(Kabir)

Vem, da sem bil dober v tistem, kar sem počel. Le zakaj nisem pobral tega diamanta? Nekdo mi je rekel "itak ti ne bo uspelo", drugi "a veš, kakšna je statistika?", tretji "bolj pomembna je šola". Vse to je vplivalo na to, da sem začel verjeti, da tega pa res ne zmorem. Fucking okolje! Ampak jaz sem tisti, ki ga je poslušal in se odločil. Jaz. Ti tudi?

Everything inside you will fight improvement. The human mind is a miracle, and you will never see it spring more beautifully into action than when it is fighting against evidence that it needs to change. Your psyche is equipped with layer after layer of defense mechanisms designed to shoot down anything that might keep things from staying exactly where they are - ask any addict. (Wong)

Najtežje je narediti korak v drugo smer. Pa niti ne toliko v mislih. Jaz že zdaj razmišljam, kako bom jutri začel nabirati kondicijo. Pa vendar to ni odločitev, še manj pa realizacija. V glavi imam vse poštimano, sem moralno neoporečen, vsem želim dobro (tako ta črnim kot ta rdečim), mislim na uboge revne otroke ... V dejanjih pa sem kratkomalo ravnodušen.

Inside, you have great compassion for poor people. Great. Does that result in you doing anything about it? Do you hear about some terrible tragedy in your community and say, "Oh, those poor children. Let them know that they are in my thoughts"? Because fuck you if so - find out what they need and help provide it. A hundred million people watched that Kony video, virtually all of whom kept those poor African children "in their thoughts." What did the collective power of those good thoughts provide? Jack fucking shit. Children die every day because millions of us tell ourselves that caring is just as good as doing. It's an internal mechanism controlled by the lazy part of your brain to keep you from actually doing work. (Wong)

Oh, besede!

Prazno govoričenje je brez koristi,
najboljša od vsega so dobra dela.

Kabir pravi ...
Ta peljejo človeka k uspehu,
naproti cilju.

Zatorej pojdi in stori tisto, kar ti prinaša veselje! In stori tisto, kar prinaša veselje drugim! Samo nehaj viseti pred računalnikom (no, tole lahko še do konca prebereš), odjavi se iz socialnega imrežja in pojdi s prijateljico na pijačo! Reci ji, da jo imaš rad! Kaj še čakaš? Pojdi in stori tako!

Remember, misery is comfortable. It's why so many people prefer it. Happiness takes effort. Also, courage. It's incredibly comforting to know that as long as you don't create anything in your life, then nobody can attack the thing you created. (Wong)

Ker je tale praznični čas v znamenju Rojstva (oh, kako primerno), si želim, da bi se pretegnil in storil en korak. Kakšen bo le-ta, v tem trenutku še ne vem, upam pa, da bo segel daleč v mojo prihodnost.

Vem, da lahko! (mimogrede: včeraj so Skalpi res zažgali!)


Komentarji

  1. Odlično! Sem pa ugotovil sam pr seb, da se lažje odločaš, ko ne samo veš kaj bi rad, ampak zakaj bi to rad. Sicer pa ljudje smo bolj zabavni, ko nismo popolni ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Včasih je težko ugotoviti, zakaj bi nekaj rad. Zakaj rad igram fuzbal? Zato ker mi je fajn, ker se rad zgonim, ker rad zabijam gole in zmagujem, ker mi je fajn športati skupaj s prijatelji? Ne vem, meni se noben izmed teh odgovorov ne zdi konkreten, ker potemtakem bi lahko igral tudi cricket, pa ga ne :) Se pa strinjam, da smo nepopolni bolj zabavni, v popolnosti bi bil predvsem dolgčas popoln :D

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave