Za Marijo!
December je tak lep mesec, nekako pravljičen. Preveč merkatoriansko obdarovalno kičast, ampak še vedno nekaj posebnega. In medtem ko ga smatramo kot zaključek leta, je v bistvu šele začetek, advent, pričakovanje Njegovega prihoda. Žal pa nam vsi ti milijoni raznobarvnih žarnic paradoksno mečejo sence na oči, da pogosto ne zmoremo uzreti tistega, kar iščemo, tistega, kar čakamo. Kaj šele, da bi to tudi začutili. Doživeli Resnico. (Resnica: sporna beseda v naši deželi). Pa poglejmo, kaj o njej pravi Kabir:
Podobno je tudi z božičem: ni ga v paketkih z rdečimi mašnicami, niti ni kilometer proč. Je tu, ob tebi, med nama, v družini, med prijatelji. Je v srcih, ki so odprla vrata Njemu.
Kdor me pozna, ve, da sem odraščal v majhni vasici po imenu Globel. Tam imamo posebno obliko devetdnevnice. Drugačno, zanimivejšo, lepšo. Pa naj kar slike povejo zgodbo o našem pričakovanju.
Srce pravi ...
Kdaj se bova dvignila?
Razum pravi ...
Kdaj bova šla?
Pol leta utrujaš svoje možgane,
cilj pa je samo kilometer proč.
Podobno je tudi z božičem: ni ga v paketkih z rdečimi mašnicami, niti ni kilometer proč. Je tu, ob tebi, med nama, v družini, med prijatelji. Je v srcih, ki so odprla vrata Njemu.
Kdor me pozna, ve, da sem odraščal v majhni vasici po imenu Globel. Tam imamo posebno obliko devetdnevnice. Drugačno, zanimivejšo, lepšo. Pa naj kar slike povejo zgodbo o našem pričakovanju.
Med vsemi resničnimi stvarmi
je najbolj resnično srce.
Brez resnice ni sreče,
četudi te mikajo bližnjice in ukane.
(Kabir)
Komentarji
Objavite komentar