Pot okrogla okrog Kogla

Pobočje pod Gamsovim skretom, kraljestvo kranjskih lilij in pogled na ožarjeno steno Kogla.

Zaradi nekega bodočega projekta sem šel na ogled stene Kogla, manj znanega vrha Kamniško-Savinjskih Alp. No, precej dobro je poznan med plezalci, saj ima njegova jugovzhodna stena kar nekaj plezalnih smeri. Po ogledu stene sem splezal čez Gamsov skret do Velikih podov in mimo Cojzove koče nazaj v Konec. Za pomoč pri orientaciji sem uporabil maPZS, ki ima poleg zemljevida tudi arhiv omemb poti in krajev v preteklih Planinskih vestnikih. Tako sem našel dva zanimiva stoletna zapisa o Gamsovem skretu, enega o izvoru imena, drugega pa o težavnosti prehoda:

Če korakaš v Bistrico, se ti pod Kopišči odpre pogled v konec doline in na sive vrhove. Z njih vodi v dolino nešteto žlebov, ki se stekajo v druge večje. Tudi izpod lepe Skute pada v dolino tak žleb. V sredi je predeljen s stenami; skoraj se vidi, kakor da bi ne bilo mogoče črez nje. Pod stenami v desno pa se opazi velika črna pika: jama v steni. Ni globoka, pa precej velika. Gamzom služi v zavetje pred neurjem in plazovi. Zato se nahaja v njej množica odpadkov divjih koz, kar je dalo kraju naslovno ne ravno estetično ime. Toda nas zanima le žleb, ki ga imenujemo vsega »Gamzov Skret«, in njega okolica, ki je vredna obiska onih, ki si žele miru v veličastvu narave. 

(Pavel Kunaver, Planinski vestnik, XVIII. letnik, 1912, štev. 5)

 Spustili smo se naravnost na Male Pode in smo kmalu stali pri vstopu v Škret. Ugibali smo, v kaki smeri naj začnemo sestop. Zedinili smo se, da sledimo desnemu robu Škreta, ki pada v izrazitih terasah v dolino. Stopnje med posameznimi terasami je bilo treba preplezati, pri čemer smo imeli precej zanimivih in zračnih situacij. 

(Dr. A. R. Mauri, Planinski vestnik, XXIV. letnik, 1924,  štev. 5)

***

Fotografska oprema:

Fujifilm X-T4, DJI Mini 2

Viltrox 13 mm f/1.4, Viltrox 75 mm f/1.2

Obdelava: Capture One 23, na osnovi simulacije Provia

Pogled na Kogel z "zgornjega parkirišča" v Koncu.

V hribih se dela dan.

Kranjske lilije.

Cvetlični travnik pred jugovzhodnim ostenjem Kogla.

Stena Kogla. Ali je morda tale jama gamsov skret iz opisa Pavla Kunaverja?

Srečal sem tudi nekaj plezalcev.

Kogel iz zraka. Levo za njim Grintovec, desno Štruca.

Panorama Kamniško-Savinjskih Alp. Realnost je nekoliko drugačna, saj gore na levi in desni niso takole v ravnini, ampak zaobjemajo osrednji Kogel.

Klopca nad Gamsovim skretom in vzhodni del Kogla.

Razgled na Brano in Kogel z Velikih podov.

Pogled z vrha napvično navzdol na steno Kogla.

Pot proti bivaku pod Grintovcem.

Nisem ugotovil, če se s poti proti Cojzovi koči vidi tudi zahodni del gore, saj se je tule začela megla, ki je postajala vse gostejša.

Čeprav je že poletje, je v gorah še občutek pomladi.

Nekatere potke so prav čarobne.