Kočna

V Kamniško-Savinjske Alpe ponavadi zahajam z juga in vedno se mi zdijo vroče in suhe. Ko smo se v petek zvečer z Jezerskega odpravili na Češko kočo, pa sem spoznal nekaj novega: severna stran teh gora ima precej vode, med potjo je šumelo kar nekaj slapov. Tudi ferata se je izkazala za zahtevnejšo, kot sem mislil. Spolzke skale in prihajajoča tema nam niso prav nič olajšale dela. Mi je bilo pa spet nadvse lepo vzpenjati se v tišini in poslušati samo zvoke padajoče vode, udarjanja čevljev ob skale, drgnjenje karabinov ob jeklenico ter druge tihe vzklike narave. V kočo smo prispeli ponoči, zjutraj pa smo se odpravili na Jezersko Kočno. No, Luka je šel mimogrede še na Grintovec. Lepo je hoditi, ko so skale še hladne, ko zrak še ni segret. Razne muhe in čebele me tu prav nič ne motijo, njihovo brenčanje mi je celo prisrčno. Še celo gorske cvetlice sem občudoval. Tu zgoraj je res nek drug svet!

Nebesa razglašajo Božje veličastvo

in nebo oznanja, da je Božje delo. 

Dan podaja besedo dnevu, 

noč pripoveduje noči. 

To niso besede in niso govori, 

njihov glas je neslišen. 

Vendar se njih sporočilo razlega po vsej zemlji

in do konca sveta gre ta govorica. 

Ne nebu je postavil šotor soncu, 

ki prihaja kakor ženin iz svoje izbe. 

Kakor junak, ki teče po poti, 

veselo pošilja svoje žarke. 

(Ps 19)

Razgled z izhodišča na severno ostenje Kamniško-Savinjskih Alp ter na Ano in Lukata :)

Začetek ferate na Češko kočo.

Po preplezanju enega izmed več težavnih odsekov.

Pogled nazaj v smer Jezerskega ...

... ter naprej na steno pred nami.

Hja, malo smo bili pozni. 

Romantika v koči. 

Večerni pogled proti Kranjski koči in Rinkam.

Jutranji pogled proti Kočni.

Začetek poti med zelenjem in cvetjem.

Počasno prehajanje svelobe med skalnatami stenami.

Češka koča.

Pot je dobro označena.

No, v resnici je markacij kar malo preveč. Vsakih par metrov res ne rabiš rdeče tarče.

Lepo je zahajati s prijatelji v hribe :)

Tokrat sem se celo namazal. In prav je bilo tako! Foto: Ana Hrešć.

Koliko je še do vrha?

- Še kar dosti :)

Pogled proti Češki in Kranjski koči. Najdete obe?

Ko se odpre razgled na Jezersko. Krasno!

Luka je seveda šibal naprej in čakal na naju.

Znameniti ozki prehod pod vrhom Jezerske kočne.

Na vrhu Jezerske Kočne (2540 m).

Desno Grintovec, ki je z Dolgim hrbtom povezan s Skuto. Na sredini v ozadju sta sa Ojstrica in Planjava.

Greben Košute.

Storžič, v ozadju pa Julijske Alpe.