Ojstrica

avgust 21, 2019

Ojstrica

Ojstrica meče svojo senco na Planjavo.

V načrtu je bila Mrzla gora, a smo se ji zaradi napovedi dežja na predvečer vzpona raje odpovedali. Ojstrica je vseeno bolje varovana in za plezanje po spolzkih skalah bolj primerna. Z Lukom in Matejo smo se celo prvič v življenju podali v Logarsko dolino. Tam se nam je pridružil Samo in skupaj smo krenili najprej na Kočo na Klemenči jami, od tam pa ponoči na vrh.

Razgled z Markovega proti Rožičnemu in cerkvi sv. Neže v Selah pri Kamniku.

Tisočkrat videna fotografija. A ko Logarsko dolino prvič uzreš v živo, te vseeno navduši.

Koča na Klemenči jami pod Ojstrico

Klemenškova planina je v nekem vodniku proglašena za "najlepšo planino v Kamniško-Savinjskih Alpah". Po uri vzpona iz doline se odpre manjša jasa z razgledom na gozd, stene in nebo. Koča in ostali objekti so zgrajeni pretežno iz lesa, tudi strehe so prekrite z lesenimi skodlami - podobno kot na konkurenčno lepi Veliki planini, le da je arhitektura bolj oglatega značaja. S planine se odpre krasen razgled k ostenjem bližnje Ojstrice in sosednje Krofičke. Na drugo stran pogled seže vse od Brane do Mrzle gore ter do zahodnih pobočij hribov nad Matkovim kotom.

Razgled ob prihodu na Klemenško planino. V sredini Ojstrica, desno Rjavčki vrh.

Klemenča jama uživa v svoji leseni podobi.

Koča na Klemenči jami (1208 m).

Ob poti nad kočo, smer Krofička.

To je aritektura, ki spada v alpsko okolje, ne pa nekatere moderne pločevinaste abominacije.

Tudi Jezus je dobrodošel :)

Samo v objemu gora nad Logarsko dolino. Zadaj v megli se skrivajo vrhovi Brane, Turske gore, Rink in Skute, Mrzla gora pa je še svobodna.

Kdo si upa višje?

Bilo je zabavno. Samo je prinesel dobro energijo!

Še stopnišče je lepo.

Krofička in Ojstrica ob sončnem zahodu.

Vzpon po Kopinškovi poti

Ocene dolžine vzpona po Kopinškovi poti se gibljejo med tremi in štirimi urami. Nam je vzelo 2 uri in 20 minut, s tem da nismo šli na polno in da smo nekaj minut izgubili še z orientacijo. Ponoči se v skalah hitro zgreši kakšno markacijo. Skratka, štiri ure so samo za tiste bolj slabo pripravljene ... Moram pa reči, da me je pot presenetila s svojo lepoto. Odkar zadnja štiri leta pogosteje zahajam v gore, sem prehodil le malo lepših poti.

Zavarovana plezalna pot.

V hribih se dela dan ...

Plezanje po skalah v nočni tišini je nekaj najboljšega.

Gremo proti luni! Ah, ne, tu zdaj pot zavije levo.

Luka je bil vedno nekaj korakov pred nama s Samom.

Na vrh je najboljše priti pol ure pred sončnim vzhodom, ko začne žareti zarja.

Pogled proti osrčju Kamniško-Savinjskih Alp. Levo se vidi območje Krvavca, od njega proti desni v smeri pogorja pa še Planjava, Brana, Turska gora, Rinke, Skuta, Grintovec, Kočna ter desno malo zase Mrzla gora. Zadaj desno so vidni greben Košute, Begunjščica, Vrtača in Stol, čisto v ozadju pa Škrlatica, a te gore se bolje vidijo na prvi sliki, predvsem pa v živo.