Gaženje na Špik


Najlepše je vstati zgodaj in se sprehajati po še spečem gozdu. 

Že ko smo se ob šestih zjutraj vozili skozi Gozd Martuljek in se nam je na levi strani odpiral pogled na mogočno gmoto Martuljkove skupine, zgolj orisano v soju zadnjega krajca, smo vedeli, da nas čaka imeniten vzpon. Po zaledeneli cesti od Pišnice do začetka klanca nas je opazoval zgolj osameli Prisank, potem pa se je skupaj z dvigovanjem sonca in pridobivanjem na višini začel odpirati tudi pogled na okoliške gore. Sprva smo sledili že utrjeni gazi, v drugi polovici vzpona pa smo jo morali narediti kar sami. Vreme je bilo odlično, razgled super, le vrh Škrlatice se je zakopal v oblak. Po devetih urah in pol gaženja v snegu smo se izčrpani kot že dolgo ne vrnili v dolino in komaj čakali, da se posedemo za mizo v kakšno domačo gostilno. Res dober dan!

Večina pričujočih fotografij je z mojega analognega fotoaparata in 28 mm objektiva, nekaj pa sta jih zopet prispevala Marko in Jure.

Film: Agfa Vista Plus 200




 








Foto: Jure Drobnič.


Foto: Jure Drobnič.




Foto: Marko Petrič.


Foto: Marko Petrič.

Komentarji

Priljubljene objave