Nekaj novega

Že dolgo se nisem javil; vzel sem si trimesečni premor od pisanja. Zdaj je že novo leto, nov začetek, v bistvu že kar nova pomlad. In z njo nova pripoved. Zgodba o tem, kdaj sem nazadnje naredil nekaj prvič. Odločil sem se namreč, da bom malce spremenil stil blogopisanja in sedaj je napočil trenutek (oh, kako klišejska fraza!), da to tudi realiziram.

Nove stvari delajo življenje zanimivejše. Ni nujno, da z novostmi pretiravamo, da delamo velike odločitve in obračamo stvari na glavo. Vsako novo doživetje, hobi, ustvarjalni proces, anekdota, srečanje in spoznavanje ljudi lahko pretrgajo niti, ki nas zavezujejo k rutinam. Upam, da ima vsakdo čim več takšnih majhnih zadevic, ki so zmožne vsakdan povzdigniti v zanimivo in zabavno avanturo. Vsaj za nekaj minut. Da začutimo sebe. Da smo ponosni nase in na to, kar počnemo, kar živimo.

Če me poznate, veste, da si urnik redno polnim z novimi projekti. No, če sem realen, v tem morda celo pretiravam in potem mi niti ne uspe vsega uresničiti ali pa moram določene načrte odpovedati. Kakorkoli, lahko bi se lotil opisovati množico stvari, ki sem jih v zadnjih mesecih naredil na novo: silvestrovanje na Šmarni gori in naslednji dan po zgolj dveh urah spanja celodnevno smučanje v Gerlitzenu (praktično brez prestanka! Rok, to je bilo res super), prvi izlet v Benetke (z Anjo, kakopak), začel sem poslušati Chopina, učim se španščino (kao ... Lonely Planet's Spanish Phrasebook & Dictionary je narejen točno za takšne lenuhe kot sem jaz), prebral sem prvo avtobiografijo (Bear Grylls; čeprav mi ni do tovrstnih knjig - ampak ta je odlična), prvič sem božič doživel v Ljubljani, kupil sem dereze in cepin za zimske pohode (za silvestrovo smo sprva planirali iti na Kredarico, a nam razmere tega niso dopuščale), prvič sem fotografiral na snemanju videospota (Band 501), prvič sem kot statist nastopal v videospotu (Gal Gjurin), kupil sem novo (drago) fotografsko opremo, začel sem plezati (to res priporočam vsem!) ...

Rad pa bi izpostavil še eno novost. Malo za reklamo, večinoma pa zato, ker dobro predstavlja mene. Gre za Program POTA in z njim povezan projekt Bolivija 2015. Če na hitro povzamem, je POTA program mednarodnega prostovoljstva, preko katerega gre vsako leto okrog 6-8 odprav (projektov) na različne konce sveta (Slovenija, Ukrajina, Romunija, Bolivija, Peru, Brazilija, Kostarika, Angola, Malavi, Južna Afrika, Mozambik, Madagaskar, Indija, Kirgizistan, Vietnam, Filipini), kjer pomagajo pri različnih dejavnostih (organiziranje oratorijev, poučevanje v šolah, gradnja hiš in šol ...). V Boliviji, kamor se za štiri tedne odpravljamo meseca julija, bomo delali v psihiatrični bolnišnici v La Pazu, kjer se bomo ukvarjali z bolniki (delavnice, igre, petje ...), pomagali v kuhinji ipd. Vabljeni, da pomagate po najboljših močeh!

In zakaj POTA tako dobro predstavljajo mene? Morda je to tema za kakšen nov blogopis, zaenkrat pa naj bo današnje pisanje dovolj, da vas vzpodbudi, da še sami začnete razmišljati, kako bi začinili daljšajoče se pomladne dneve. 

Želim vam obilo veselja! :)

Blaž v vlogi škrata Bolfenka na pripravljalnem vikendu za POTA.