Catania

Strop cerkve sv. Benedikta.

Najin lansko(po)letni obisk Sicilije se je sicer zaradi bolezni zelo hitro končal, a vseeno imam na zalogi peščico fotografij Katanije, ki bi jih rad objavil. Pa še kratko razmišljanje ...

Zavetnica mesta je sv. Agata, svetnica in mučenka iz 3. stoletja. Ko je zavrnila snubitev cesarjevega namestnika in bila postavljena pred sodnika, ki jo je vprašal, zakaj si je kot plemenita in svobodna ženska izbrala nizko življenje sužnje, je odgovorila: "Biti Kristusov suženj je najvišje plemstvo." Njen odgovor odzvanja Kristusove besede pri zadnji večerji, da naj bo največji med nami kakor najmlajši in voditelj kakor strežnik (1). Ta naravnanost, da naj bomo kot On, ki se daje za nas (2), je za današnji čas, sicer podobno kot kakšni pretekli časi, zaznamovan s propagando (socialni in klasični mediji, industrija, marketing, ideologije), ki v nas velikokrat zaseje napačne podobe o bistvenih in pomembnih stvareh v življenju, nadvse pomembna drža. Namesto vrednot, ki nam jih vsiljujejo kot nekakšen cesarski namestnik – koncept uspeha in ugleda, zaverovanost sam vase, individualnost, potrošništvo, kavč komentiranje –, lahko vsaj občasno izberemo usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost, odpuščanje in ljubezen, ki je vez popolnosti (3). Prava podoba življenja je večno življenje, pa ne samo tisto po telesni smrti, temveč to, ki ga živimo tukaj in zdaj. "Proslavljati moramo večno življenje, iz katerega izhaja vsako drugo življenje," pravi Dionizij Areopagit. Ni treba, da smo po smrti nagrajeni za dobra dejanja, storjena na zemlji, s čim drugim, saj sámo dobro, opravljeno na zemlji, v Kristusu pridobiva večno vrednost (4). To je večni božji spomin, povezan s tistim, kar je Kristus rekel pri zadnji večerji (2): "To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin." Kako torej živeti, izbirati, ljubiti v vsakdanu?

Reference:

(1) Lk 22,26
(2) Lk 22,19
(3) Kol 3,12-14
(4) T. Špidlík, Cerkveni očetje

Fotografska oprema:

Fujifilm X-T4

Viltrox 13 mm f/1.4

nastavitve: pozabljene 😅

Atrij bivšega benediktinskega samostana San Nicolo l'Arena.

Hodnik v samostanu, v katerem so zdaj prostori univerze.

Kip Marije v katedrali sv. Agate, zaščitnice Katanije.

Testiranje takrat novega objektiva Viltrox 13 mm f/1.4.

Ribja tržnica.

Ribja tržnica, pokriti del.

Na drugi strani ribje tržnice: veliko dežnikov in smeti.

Po svoje so zanimivi.

Počivanje v senci.

Preizkušanje klobukov.

Ulice Katanije: lepa arhitektura, motocikli in duh po zapuščenosti.

Pogled iz ulice v eno izmed delavnic.

Ozka ulica.

Cerkev sv. Benedikta.

Cerkev San Nicoló l'Arena.

Pogost prizor: smeti, smeti, smeti.

Maja je seveda tudi ustvarjala.

Tudi mimoidiči trubadur je pokukal, kakšna slika nastaja

Nočna ulica.