Stogi, Ogradi in Debeli vrh

Jutranji razgled z Jezerskega Stoga.

Krožna pot Blato – Krstenica – Krsteniški Stog – Jezerski Stog (2040 m) – Mišeljski preval – Prevalski Stog (2075 m) – Eva (2019 m) – Adam (2012 m) – Lazovški preval – Debeli vrh (2390 m) – Ogradi (2087 m) – Blato.

***

Rad gledam zemljevide, a si človek samo glede na tloris ne more predstavljati, kakšna je pokrajina v resnici. V glavi mi je vzklila napačna predstava o tem, kako naj bi bile videti gore med Bohinjem in Triglavom. Seveda poznam tiste, na katerih sem že bil ali one, ki se jih že od daleč vidi. Kakšne vmes pa so manj izstopajoče in čas je bil, da sem nekaj od teh pobliže spoznal in si ustvaril pravilno podobo. Presenetila sta me npr. Adam in Eva, ki sta bolj kot ne samo nekakšna odrastka Prevalskega Stoga in ne bolj "neodvisni" gori. Najprijetnejše presenečenje pa ni bilo geografsko, ampak odsotnost pohodnikov. Glede na letni čas in vreme sem pričakoval več ljudi na vrhovih, a očitno se velika večina sprehaja po Fužinskih planinah, Dolini Triglavskih Jezer in nadaljuje pot proti Triglavu. Je pa tudi res, da je tu veliko neoznačenih poti, ki se včasih kar malo izgubijo, višje pod vrhovi pa se je potrebno po smislu vzpenjati po skrotju in vse to morda večini ni tako blizu.

Zadnja leta si poleg portala hribi.net, aplikacij mapy.cz in maPZS pomagam tudi s tiskanimi vodniki. Poti, ki sem jih prehodil, so bile opisane v knjigah Bohinjske gore (Tine Mihelič) in Brezpotja (Vladimir Habjan, druga izdaja). Všeč mi je, da niso opisane samo poti, ampak tudi zgodovina, krajevne značilnosti, izvor imen ipd. Tako sem izvedel, zakaj se te gore imenujejo Stogi in Škednjovec, nekaj zanimivih stvari o skodlah, pa da je na južnem slemenu Ogradov nekoč stalo nekaj pastirskih koč ...  Zanima me kulturno-zgodovinski razvoj slovenskih krajev in pokrajine, in če lahko kaj o tem preberem v gorniških vodnikih, toliko bolje!

Tokrat sem jo po dolgem času mahnil sredi noči, saj sem sončni vzhod želel dočakati na Jezerskem Stogu. Pot sem nadaljeval ob desnem (vzhodnem) pobočju Prevalskega Stoga na drugo stran do Mišeljskega prevala, od koder sem se povzpel na vrh. Gora je po večini travnata, z njenega vrha sem se spustil na Adama in Evo, od tam navzdol na pot proti opuščeni planini Jezerce ter pri zavoju poti v levo ubral bližnjico do steze, ki vodi z Jezerca na Lazovški preval. S prevala hitro na Debeli vrh (malo je treba poplezati čez šrkbino), po isti poti navzdol in čez Ograde nazaj na izhodišče. Tura je primerna za vse z dovolj kondicije in osnovnim smislom za orientacijo. Debeli vrh se lahko izpusti ali pa se vzpneš samo do prvega, malo nižjega vrha, v kolikor bi se plezanje čez škrbino izkazalo za preveč zahtevno.

Približno vrisana pot. Karta: mapy.cz. Ročni vris poti Photopea. Vrhovi so označeni z modro.

Mesec nad Viševnikom (levo). Zadaj desno so Karavanke s Stolom. Fotografirano s Krsteniškega Stoga.

Proti Jezerskemu Stogu. Desno od njega Debeli vrh in Ogradi.

Razgled s poti na Jezerski Stog: od Debelega vrha preko Mišeljskega grebena do Mišelj vrha.

Sončni vzhod izza Viševnika.

Možic na Jezerskem Stogu in ožarjen Debeli vrh.

Ožarjene cvetlice.

Spredaj Adam, Eva in Prevalski Stog. Zadaj ožarjeni Vrh Hribaric, Škednjovec in Mišeljski konec.

Triglav.

Ogradi.

Pogled proti Karavankam (levo zadaj) in Kamniško-Savinjskim Alpam (desno zadaj).

Vrh Hribaric, Škednjovec in Mišeljski konec.

Planika.

Zadaj na sredini: Mišelj vrh in Triglav.

Levo spredaj: Adam in Eva.

Pogled nazaj proti Jezerskemu Stogu.

Pogled izpod Jezerskega prevala proti Mišelj vrhu in Vernarju.

Gamsi.

Vernar z Rjavino v ozadju.

Travnati greben, ki vodi z Mišeljskega prevala na Prevalski Stog.

Pogled proti severozahodu. Na desni strani se lepo vidi Mišeljski greben.

Šele na tem vrhu sem srečal prve ljudi. Do spusta proti Blatu sem jih videl samo še nekaj, kljub temu da je na Fužinskih planinah ogromno turistov. 

Spust z vrha proti Evi in Adamu. Levo Jezerski Stog.

Pogled s pobočja Debelega vrha proti Ogradom (levo), planino V Lazu in Spodnjim Bohinjskim goram (v ozadju).

Ranjaka poln travnik na pobočju Debelega vrha.

Vrhnje ploščadi Debelega vrha. 

Razgled z glavnega vrha proti Kanjavcu, Mišeljskemu koncu in Triglavu.

Prvi, nižji vrh, s katerega se spustiš in preplezaš šrkbino.

Pogled z vrha Ogradov proti severovzhodu: spredaj dva Stoga, za njima Vernar in Tosc, levo zadaj Rž in Rjavina.

Komentarji

Priljubljene objave