Grintovec
Na strehi Grintovca s Kalškim grebenom v ozadju. Zima počasi prehaja v pomlad, gorenjski gozdovi so ponekod že polni kronc, visokogorje pa je še vedno odeto v belo. Z Juretom sva švignila na Grintovec, ki je na strehi dobro uhojen, medtem ko na Kokrskem sedlu in dobršen del poti višje brije oster veter. Razmere, v katerih si lahko človek med vzponom vzame čas za razmišljanje. Zadnje mesece razmišljam o večjem vložku časa in energije v fotografsko in videografsko dejavnost, v povezavi s tem pa mi pride na misel odlomek iz knjige Darovi nepopolnosti (Brené Brown): Če ste mi podobni, se lahko vaja v pristnosti zdi strašljiva izbira – izpostavljanje resničnega sebe svetu je veliko tveganje. Vendar verjamem, da je še večje tveganje skrivanje sebe in svojih darov pred svetom. Naše neizražene ideje, mnenja in prispevki ne gredo kar tako stran. Zelo verjetno se bodo zagnojili in načeli naš občutek vrednosti. Menim, da bi se morali roditi z opozorilnim napisom, podobnim tistemu na zavojčku ci
