Koroška Rinka in Turska gora

Jure je rekel, da ima dobro idejo za krožno pot: z avtom na Jezersko, nato mimo Kranjske koče na Ledinah gor na Koroško Rinko, z nje pa naprej na Skuto in Dolgi hrbet ter mimo Češke koče nazaj na izhodišče. Vreme naj bi zdržalo do poznega popoldneva. A ko sva se spustila z Rinke, se nama je razprl pogled na velik temen oblak pred Skuto, ki je prihajal v najino smer. Po hitrem premisleku sva se odločila, da spremeniva prvotni načrt in raje zbeživa pred dežjem. Tako sva se povzpela na Tursko goro in nato dol skozi Kotliče na severno pobočje Brane k najinemu novemu cilju in zavetju, Kamniški koči na Kamniškem sedlu. Nisva pa vedela, da je pot skozi Kotliče zaradi podora in potrganih jeklenic že od maja zaprta. Vseeno sva ga prebredla, čeprav je bilo precej nevarno. Najprej sem preplezal nekaj metrov po skalah, pokritih z gruščem, da sem prišel do naslednje jeklenice, nato pa mi je Jure podal svojo vrv s karabinom, da sem jo vpel na enega izmed klinov, in se še sam povzpel navzgor po tem najtežjem delu poti. Sledilo je še nekaj lažjih, a prav tako za zdrs nevarnih odsekov, nakar sva prišla na varno pot in v prvih kapljah dežja odhitela v kočo. Jota, ričet, radler, pivo, čakanje na konec deževja, potem pa dol v dolino. Iz Kamniške Bistrice do Kamnika sva se peljala z gospodom, ki sva ga spoznala v koči, potem pa je po naju prišel prijatelj (Gašper, še enkrat hvala!) in naju odpeljal na Jezersko po avto. Huh, to pa je bil adrenalinski izlet!

*opomba: če bi vedela, da je pot podrta, bi šla v smeri Kokrškega sedla do tamkajšnje koče ali pa bi se utaborila v bivaku pod Grintovcem; priznati je treba, da nisem vedel, da je tudi pod Skuto (čisto blizu razcepa, kjer sva spremenila načrt) od predlani prenovljen bivak. Skratka, lekcija naučena - naslednjič se moram bolje pripraviti in imeti s seboj zemljevid. Še tako lepo načrtovana tura se lahko hitro zalomi in potem je dobro vedeti, kakšne so možnosti in razmere za nadaljevanje poti.

Razcep pod Jezerskim sedlom. Vrhovi od leve proti desni: Koroška in Kranjska Rinka ter Skuta.



Tudi pot na Koroško Rinko je strma in (odvisno od pripravljenosti in vrtoglavosti) zahtevna.

Malica na vrhu Koroške Rinke (2433 m). V ozadju Skuta, Dolgi hrbet, Jezerska Kočna ter osameli Storžič.


Foto: Jure Drobnič.

Oblak pred Skuto, ki naju je pregnal v drugo smer.

Pogled proti Kamniškemu sedlu.

Na vrhu Turske gore (2251 m). Tu je videti, kot da se bodo oblaki mogoče razkadili, a razmere v gorah se hitro spreminjajo in kmalu so spet počrneli, nedolgo zatem je zagrmelo in pričelo močneje pihati. Jure je enkrat že doživel nevihto v skalah in pravi, da je ne bi rad nikoli več. Foto: Jure Drobnič.

Od leve proti desni: Planjava, Kamniško sedlo in Brana.

Tu nekje se začnejo Kotliči.



Še nekaj fotografij z Juretovega telefona. Foto: Jure Drobnič.


Najtežji del poti. Medtem ko sem preplezal sem gor in se držal za (utrgano) jeklenico, pripeto na dva klina, je Jure pripravljal vrv. Nameraval sem fotografirati tudi njega, vpetega na vrv, a sem takrat (razumljivo) z mislimi bil čisto drugje, ne ravno pri fotoaparatu ...
  


  
Še zadnji koraki pred kočo, ki tik pod temle robom.

Skupaj z Gašperjem in njegovim sinom nazaj na Jezerskem. Sledil je še kratek obisk pri njegovi družini, potem pa sva šibala domov, ker sem imel zvečer še nogometno tekmo. Akcija od jutra do večera :)

Komentarji

Priljubljene objave