Salar de Uyuni

Bolivija, 5. del

Ura je 3:00 zjutraj. Noč. Vlak se je skoraj z dveurno zamudo končno zganil s svojega mesta. Spanec prihaja in odhaja v valovih kakor plimovanje na kakem majhnem planetu. Kakor na majhni, mrzli in prašni zemljici. Čutim, da bo to še ena dolga in neprijetna vožnja. Anja me je sicer pokrila s svojo malo deko in spalno vrečo, a prsti na nogah ostajajo premraženi. 

Razmišljam, kako vam bom čez nekaj dni predstavil naše potovanje na jug Bolivije. 

1. postaja: Oruro. Tržnica je postavljena kar na železniških tirih.

 

Vlak je bil precej boljši od pričakovanega, a okna niso dobro tesnila in v vagonih je bilo polno prahu.

Salar de Uyuni.

Nekateri gredo raje s kolesi.

Značilni vzorci na Salarju.

Naš prijatelj Caztor s svojimi bobri.

"Otok" kaktusov.

Naše prenočišče: hotel, v katerem je vse narejeno iz soli.

Zjutraj sem vstal ob 5:00, da bi fotografiral sončni vzhod. Po eni uri hoje sem prišel do te popolnoma spokojne pokrajine.

Potem pa se mi je že fejst mudilo nazaj, ker naj bi se ob 6:30 že odpravili naprej. Na srečo sem ubral bolj direktno pot (ne po cesti) in našel to, kar sem iskal.

Južnoameriški noj - nandu.

Opazovanje plamencev na enem izmed mnogih jezer v narodnem parku Reserva de Fauna Andina Eduardo Avaroa.

Andska lisica.

Puščava!

Laguna Colorada, rdeče jezero.

Geysers Sol de La Mañana.

Nazadnje smo se ustavili še v tej čudoviti dolini, katere ime sem žal pozabil.

No, pa še ena stvar, ki me je vseskozi motila: preveč turistov!