V smeri Prisojnika

junij 13, 2023

V smeri Prisojnika

Planina v Klinu.

Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva. Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet, in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici.

(Jn 17,11b.17-19)

***

Kar težko verjamem, da sem bil tukaj šele prvič. Z ženo sva se sprehodila po dolini pod Prisankom ob smaragdni Pišnici do koče v Krnici. Predvsem je zanimivo vsake toliko stopiti s poti in preiti bliže k reki, kjer se večkrat odprejo lepši razgledi. Naslednje tri fotografije prikazujejo prav to: pogled od vode proti gori, v smeri Prisanka. Rad imam krožne poti, a včasih gredo poti samo v eno smer in po lastnih stopinjah nazaj. Morda je v tem nek prenesen pomen duhovnega življenja, v katerem ni bistvo kroženje, ampak vztrajna hoja navkreber proti cilju. Toda kaj je ta cilj, kje je smisel? Veliki ruski duh devetnajstega stoletja začne z nasprotnim, z zlom, in postopoma preide k smislu:

Bistvo svetovnega zla je v odtujitvi in neslogi vseh bitij, v njihovi vzajemni protislovnosti in neuskladljivosti ... In če je zla nesloga vseh bitij nesmisel v svetu, bo smisel sveta nasprotje tega, namreč splošna sprava in sloga ... Ta smisel ni naša poljubna potreba ali subjektivni ideal, temveč se nam razkriva, čeprav ne v polnosti kot dejanskost sáma ... [Kljub vsemu, kar se v svetu slabega dogaja] svet biva in živi kot nekaj enovitega in ubranega ... Smisel se kaže kot stremenje ali težnja k drugemu, in ta težnja, ki je kljub razdoru v svetu navzoča v vsaki stvari, vse povezuje v eno in kaže, da je smisel vsega vseedinost ... Neprostovoljna privlačnost zedinjujoče moči, po kateri je vsaka stvar v odnosu z vsako, v tem odnosu nahaja svoj smisel in razlog (1).

Solovjov nadalje svojo misel naveže neposredno na Boga:

Božja Beseda, ki tvori smisel sveta, ni abstraktna ideja, temveč resnična in substancialna (hipostatična) moč, ki sama zaobjema in opredeljuje vse življenje narave ... Smisel sveta, in v njem Božja pravica/resnica, je notranja edinost vsega z vsem. Pod vidikom žive osebne moči je ta edinost ljubezen. Kakor z močjo zunanjega zakona vesoljni smisel potisne in zveže temno življenje v človeku, kakor s svetlobo svoje resnice razkrije in obsoja mrak tega življenja, ko razsvetljuje človeško spoznanje, tako z neskončno silo ljubezni ta isti smisel pronica v to temo, obvladuje sámo človekovo bistvo, prerodi njegovo naravo in se v njem v resnici uteleša (1).

Upam, da sem uspel osvetliti povezavo med njegovo mislijo in uvodnimi besedami iz velikoduhovniške molitve, v kateri Kristus kasneje izpove željo, da bi bili vsi eno (Jn 17,21a). Če na hitro povzamem, je smisel v težnji k drugemu, ljubezni, odnosu – v enosti z Bogom in z ljudmi. Hkrati pa sta izpostavljeni tudi resnica (tvoja beseda je resnica) in poslanstvo (sem tudi jaz njih poslal v svet); ti dve stvari sta nam večkrat zastrti ali pa ju nočemo jemati resno, saj nam je lažje živeti po lastnih željah, po lastni interpretaciji resničnosti, po lastnem nagonu in v lastnem udobju. Kristjani smo tu v nekakšnem stalnem kulturnem boju. V knjigi Liturgija iz izvira Jean Corbon pravi: Če naše poslanstvo ne bi zadelo ob nasprotovanja, bi bili lažni preroki. Čeprav smo poslani, da bi bili z ljudmi, ne moremo biti kakor oni; z njimi in zanje bomo le tedaj, če smo kakor Kristus: "znamenje nasprotovanja" (Lk 2,34), ki razodeva skrivnost srca. Prestajati stisko, ker smo "kristjani" (1 Pt 4,16), je pečat verodostojnosti za naše služenje Besedi, je njegova dopolnitev v molčanju ljubezni, ki podarja življenje po tem, ko je podarila "nepokvarljivo seme" življenja (1 Pt 1,23). V luči tega se zdi zahtevno krmariti med razdorom in enostjo.

O enosti po svoje govori tudi Brené Brown, ko trdi, da je globok občutek ljubezni in pripadnosti potreba vseh ljudi. S psihološkega vidika kmalu preide k presežnemu: intuicija in vera sta ključna elementa življenja z vsem srcem (2). To je v nasprotju s tem, kar nas uči današnja kultura: da nas bosta k sreči vodila razum in logika. Pri smislu, pri enosti gre torej tudi za vero, ki je vir moči, da opustimo strah pred negotovostjo (2), kar vključuje tudi strah pred drugim, pred nekom neznanim. Zanimivo pa je, da nadaljuje s tem, da smisel in pomen krepimo tudi z ustvarjalnostjo: če želimo narediti kaj pomenljivega, moramo ustvarjati. Edina edinstvena zasluga, ki jo bomo kdaj prinesli temu svetu, se bo rodila iz ustvarjalnosti. Ustvarjalnost je moč, da povežemo nekaj na videz nepovezanega (2). To je po svoje interpretacija stvarjenja, ko je Bog povezal temo in svetlobo, vodo in zemljo, telo in duha, moža in ženo. To so bili osnovni pogoji, iz katerih je lahko zaživel človek in po njih živi še danes: v telesu iz vode in prsti ter po duhu Svetega Duha. Lahko se odloči, da živi v temi ali v svetlobi – nerabljena ustvarjalnost namreč ne izgine kar tako (2), lahko se izrodi v vse možne smeri.

Dve poti sta: pot življenja in pot smrti. Razloček med tema dvema potema pa je velik. To je pot življenja: prvič, ljubi Boga, ki te je ustvaril; drugič, svojega bližnjega kakor sam sebe (3). Smisel ni v nekih obstranskih rečeh, temveč v temeljnih. Smer proti cilju je ena, stranske poti vodijo nekam drugam – kljub temu, da včasih dajejo dober pogled na pravo smer, kakor pri nekomu, ki je v mraku zgrešil markacijo, se znašel pred prepadom in zagledal vrh gore na drugi strani. Zato je dobro iti v smeri Prisojnika, v smeri svetlobe.

Reference:

(1) Vladimir Solovjov, Duhovne osnove življenja

(2) Brené Brown, Darovi nepopolnosti

(3) Didahe (Nauk dvanajstih apostolov)

Fotografska oprema:

Fujifilm X-T4

Fujinon 35 mm f/2 XC, Viltrox 13 mm f/1.4, Viltrox 75 mm f/1.2

Obdelava: Fujifilm X RAW Studio

Recept: Kodacolor Ambience (osnova: Classic Chrome)

V smeri Prisojnika, I.

V smeri Prisojnika, II.

V smeri Prisojnika, III. Foto: Maja Lovšin.

Pogost prizor ob poti.

Mokro jutro.

Pišnica.

Prvi izmed dveh večjih slapov, ki sva ju videla ob poti.

Ena izmed pomladnih cvetic ...

Nad glavo Razor, desno Zadnji Prisank.

Nekje vmes sva zapustila pot in prečkala strugo Pišnice.
Gore od leve proti desni: Gamsova špica, Škrlatica, Rakova Špica, Dolkova špica, Dovški Gamsovec, Šplevta (rob desno nad sedlom), Razor, Zadnji Prisank, Prisank (skrit za drevjem).