Morje

oktober 13, 2021

Morje

Preprost, a lep pogled. Fujifilm Provia.

Morje me ni nikdar posebej pritegnilo. Še najbolj se me je dotaknilo ob branju Silmarilliona, kjer je vilinom vzbujalo posebno hrepenenje po povratku v deželo večnosti. Meni pa je kvečjemu vzbudilo željo po pustlovščinah, kakršne so imeli legandarni Sinbad ali malo bolj resnični raziskovalci nam neznanih dežel. Odkar pa sem skupaj z Majo, pa mi prostranost vodá in oddaljeno obzorje vlivata spokojnost, najsibo v jutranjem miru in tišini, v popoldanskem vetru in svetlikanju gladine ali ob močnih večernih barvah. Vzel sem si tudi nekaj časa za branje. Zadnje čase se mi lepo povezujejo odlomki iz različnih knjig, med katerimi je tudi neka mala drobna z naslovom Cerkveni očetje (Tomáš Špidlík). V enem izmed poglavij govori o pravi sreči ter o grški besedi makárioi, ki se lahko prevede kot "blagor", ampak v izvirniku predvsem izraža gotovost, da je nekdo na pravi poti - tudi če naleti na ovire. In ob pogledu na Majo in morje se mi zdi, da ja, sem na pravi poti, tudi če je v mojem lastnem srcu še mnogo zidov.

Seveda je v tistem vikendu nastalo mnogo fotografij. Preizkušal sem različne simulacije na svojem Fujifilmu X-T4, ki se ga še vedno učim uporabljati in ugotavljam, kakšne barve mi najbolj ustrezajo. Fotografije niso bile nič dodatno urejene, le pri kakšni sem popravil svetlost, jo malo poravnal ipd.

VELVIA

bolj nasičene barve in večji kontrast; primerna za pokrajinsko fotografijo