Vajnež

Riža mi je vseskozi skakala v kader :)

Gora, za katero sem nekoč nekje že slišal, vendar nikdar nisem resno razmišljal, da bi se nanjo vzpel. A naneslo je, da nas je Luka povabil, da prespimo v Javorniškem Rovtu in Vajnež je bil najbližji vrh preko 2000 metrov. Priznati moram, da me je gora presenetila z lepimi in razglednimi pobočji. Razmere so bile zgodnjespomladansko krasne - sicer z ledenimi gozdnimi stezicami in snegom, a tudi z marčevskim soncem in rjavimi travniki - še posebej naslednji dan, ko smo se odpravili na nedeljski sprehod na Črni in Španov vrh. 

Pot skozi gozd je bila precej poledenela.

Počitek na razcepišču poti (proti zahodu Golica, na vzhod Vajnež in Stol) na planini Seča.

Prečenje tega dela je bilo zaradi pomrznjenega snega kar nevarno.

Ta svetloba!

Še kakšno uro hoje pod in po grebenu do vrha, ki se dviguje skrajno desno.

Pogled proti jugozahodu.

Pogled z vrha: spredaj desno Stol, levo zadaj Vrtača.

Blejsko jezero.

Na vrhu Vajneža (2104 m).

Pogled proti osrednjim Julijcem.

Takšno prečenje zasneženih pobočij je nekaj najlepšega.

Za navzdol sva ubrala bližnjico. Ni nama prav dobro uspelo.

Panorama od Bleda do Jesenic.

Nedeljski počitek ob koči GRS pod Črnim vrhom.

Pogled s Španovega vrha proti Julijcem.