Kaj pa se zamudimo, če še enkrat skočimo na Triglav

Z nekaj člani ekipe POTA Bolivija 2015 smo se dogovorili, da gremo do Planike na obisk k Anji, ki je ta teden še vedno delala v planinskem domu. Jaz sem šel en dan prej še na Prisank, Razor in Kriške pode, naslednjega dne pa smo se skupaj odpravili na Triglav. 

To sta bila dva bolj plezalna dneva, saj sem / smo izbrali najbolj zanimive, a hkrati najtežje poti na gore, ki so nas popolnoma osvojile. 

Film: Kodak Ektar 100

Z avtobusom do Kranjske Gore, na štop do Vršiča, nato pa z nogami in rokami na Prisojnik (no, s te strani je bolj Osojnik :)).

Povzpel sem po bolj plezalni Kopiščarjevi poti skozi prednje okno.

Na vrhu Prisanka (2547 m), s katerega zaradi nizke oblačnosti ni bilo najboljšega razgleda, sem spoznal dva Dolenjca. Robert je šel z mano še del poti, Miha pa je že prej zavil nazaj proti Vršiču.

Tole je pot do zadnjega okna; v ozadju je vrh Razorja. 

Plezanje z zadnjega okna. V ozadju je Planja.

Razor, 2601 m.

Starejši kozorogi so navajeni pohodnikov in se nas sploh ne bojijo. Skupaj sva sedela 10 minut in se gledala s kakih sedmih metrov.  Včasih se je obrnil proti meni, sicer pa je brezbrižno žvečil travo.

Na Razorju je zopet bila megla in tako tudi tam nisem naredil razgledne fotke z vrha. Megla se je zadrževala tudi na Kriških podih, kamor sem bil namenjen - če se potrudite, lahko med kamenjem izluščite Pogačnikov dom (2050 m), kjer sem v zameno za bankovce dobil večerjo in prenočišče.

Zjutraj sem šel že zgodaj na pot. Ko sem prišel na Dovška vrata, se je že dodobra danilo. Ob desnem robu je pobočje Bovškega Gamsovca, levo od njega pa se onkraj doline Vrata bohoti Triglav.

Planja in Razor tik pred sončnim vzhodom.

Planja in Razor ob sončnem vzhodu. Vidno je tudi Zgornje Kriško jezero.

Na vrhu Bovškega Gamsovca (2392 m) sem spoznal še dva pohodnika. Eden izmed njiju je bil tudi navdušenec nad analogno fotografijo :) Na levi je Triglav.

Pogled proti Stenarju (desni vrh). V ozadju kraljuje Škrlatica.

Lomljenje svetlobe nad dolino Vrata.

Po spustu z Gamsovca na prelaz Luknja sem se dobil z Ano in Petro, ki sta pripešačili od Aljaževega doma v Vratih.

Odločili smo se, da gremo gor kar čez Plemenice.

Triglav in njegova najbolj navpična stena, t.i. Sfinga.

Foto: Ana Obreza.

Pod vrhom Triglavske škrbine.

Foto: Petra Krašovec.

Dosežen vrh. Petro je bilo treba še krstiti :)

Postala je prava Slovenka!

Morje gora ...

Sonce je pokukalo skozi Triglavsko okno.

Pogled z Malega Triglava proti vrhu in Anin specialni bolivijski šal :)

Končno smo prišli do Planike oz. predvsem do Anje (to je bil glavni namen odprave) :)

Naslednjega jutra ob res prelepem sončnem vzhodu ...

Skupinska fotka pred Planiko in Triglavom.

Mi2 z Anjo. "Prav filmska fotka", je rekla Ana :)

Foto: Ana Obreza.

Še zadnja fotka, potem je pa filma zmanjkalo :)

In nato smo krenili v Krmo in od tam na štop v Ljubljano z dvema legendarnima Primorcema.

Komentarji

Priljubljene objave