Od morja do neba, od naju iz srca

Po tednu motoriziranega vzpenjanja na dvatisočake (beri: z avtodomom čez švicarske prelaze) sva se z Anjo vrnila s tujegrudnih cest in se lastnonožno pomatrala na domačo skalo, ki neomajna bdi nad Bovcem: Rombon, 2208 m.

Barvni film: Kodak Ektar 100
Črnobeli film: Ilford Delta 100 (razvijanje: ID-11, 1:1, 11 minut)

Na goro se nisva povzpela iz Bovca, marveč z druge strani, iz Kluž. Že po nekaj sto (višinskih) metrih sva se malo skregala in se še nekaj sto (višinskih) metrov grdo gledala. Nekje na tretjini poti, ko se je odprl lep razgled, sem se tako sam usedel na rob skal in naredil tole fotografijo. Zadaj se proti nebu stegujeta Mangart (levo) in Jalovec (desno), spodaj pa počiva vasica Log pod Mangartom.

Do vrha sva že sklenila premirje in v dvoje uživala v pogledu na dve dolini: Loška Koritnica (levo) in Bavščica (desno).

Po 1676 metrih premagane nadmorske višine sva se odpravila navzdol, zgrešila markirano pot, prišla do ruševin utrdb iz 1. svetovne vojne, našla kup zarjavelega železja in se po skalah previdno spustila do znova najdene poti v Kluže.

Rad gledam ti v valove bodre,
valove te zelenomodre:
temna zelen planinskih trav
in vedra višnjevost višav
lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega neba,
na rosah zelenih gora
lepoto to si pila —
krasna si, hči planin!

Simon Gregorčič, Soči

Naslednji dan sva ležerno kolesarila po lepotah posoških. Takole sva uživala, preden sva z ozkimi gumami in brez amortizerjev nadaljevala pot (več peš kot na kolesu) po razdrapani gozdno-makadamski cesti proti Trnovem ob Soči.

Drevo z dramatično sceno.

Dva dni kasneje so naju gore zopet zvabile v svoj objem, tokrat skupaj s prijatelji. Načrt za Malo Mojstrovko je spolzel po snegu, ker so vremenarji zopet brcnili v temo. Tako smo se podali na upokojenski izlet do Slemenove špice.

Znova pa sva si dodobra ogledala Jalovec (levo) in Mangart (v oblaku), le da s severne strani.
Ženski del odprave. Moški nismo dovolj lepi za na sliko :)

Katja, Jan, Nikolina in Miha, hvala za družbo!

Anji se že celo poletje poje "Kdaj greva spet na morje?". Žiga pa nič ... dokler ne dobi povabila za obisk sveže poročenega cimra, ki z ženo uživa medene tedne (tudi) v Novigradu.

In sva šla - prvič skupaj na morje!


Foto: Mirjam Selšek Štanta.
Mladoporočenca Štanta in pes Selšek :)

Huda bejba, tale moja punca!

Tudi oni so jo ugledali :)

Na popoldanskem sprehodu po obali. Nekaterim je vroče.

Odlično kosilo, lastnoročno ulovljeno in spečeno. Prava mediteranska pojedina!

Marko in Majda, hvala za gostoljubje!

Anja je končno našla svoje globoko zakopane korenine.

Kras.
Anja ga ljubi.
Žigata snubi.
Po enem glažku: tršut in peran.

Foto: Anja Babič.
  
Dutovlje, praznik pršuta in terana. Krajevna in družinska tradicija.

Tale moja še bolj pozira kot jaz ...
Mladi kraški upi.
   
Vedno za pesem in vino.

Ko je Anja izvedela, da še nisem bil na Brezjah, je takoj ukrepala. Združila sva šport z duhovnostjo in poromala tja na veliki šmaren.

Ko sem videl s senom (in ne z reklamnimi plakati) obložene kozolce, mi je postalo kar toplo pri srcu. Slovenec sem!

Z ramo ob rami. Počitek pri vračanju z romanja.

"Hodite z nogami po zemlji, s srcem pa prebivajte v nebesih."

Sv. Janez Bosko

Tekst sva pripravila Anja & Žiga.

Komentarji

Priljubljene objave